Guillermo McGill: Ples angela x Urška Centa
sobota, 22. 3., ob 20:00
Štihova dvorana, Cankarjev dom
Guillermo McGill, bobni
Urška Centa, ples
Bernardo Parrilla, saksofon
Álvaro del Valle, kitara
Chiqui Cienfuegos, klavir
Jošt Lampret, kontrabas
Prvi večer cikla sodobnega flamenka Noches de Tablao tega leta pričenja koncertno-plesna vizija umetnika, ki je s svojim delom izrazito preoblikoval in ukrojil prostor med jazzom in flamenkom – Guillermo McGill. Španski jazzovski bobnar, skladatelj in profesor urugvajskega porekla, čigar igranje je oblikovalo zvok neštetih legend flamenka in jazza, svoje globoko razumevanje glasbe kot žive snovi, kot utelešenega občutja, predstavlja s projektom Ples angela (La danza de un ángel).
Desetletja glasbenega delovanja so zgradila čudoviti glasbeni um, v katerem se mladostniška pretencioznost in želja po dokazovanju umakneta modrosti in nadgradita v čisto sposobnost združevanja globoke čustvene izraznosti z glasbeno sofisticiranostjo. Guillermo McGill je v zasledovanju temeljnih tem duhovnosti našel prostor, kjer se srečajo posameznikova in kolektivna čustva, zgodbe in neizgovorljive resnice – v nenehnem dialogu z gibanjem, s plesom, z nevidnimi tokovi, ki oblikujejo naš notranji svet. Glasba z roko v roki s plesom je vedno bila najčistejši izraz človeškega duha, način, kako premostimo tišino in naselimo čas.
Obstaja kraj, kjer ta resnica še vedno živi, vtkana v vsakdanje življenje. Ples angela je našel navdih v Andaluziji, koščku sveta, kjer prebiva flamenko, umetniški jezik, ki ne pripoveduje le zgodb, temveč zaznamuje vsak trenutek, ki potrebuje glas. V njem je avtor projekta poiskal razumevanje ritma, ki presega tehniko in bolj spominja na pogovor, na preprostost dihanja in odmev nečesa starodavnega, a vedno novega. V tej viziji se Guillermo McGill srečuje s slovensko umetnico, plesalko in koreografinjo Urško Centa, ki svoj flamenko razvezuje tradicije in preko njega koplje dalje v iskanju novih metaforičnih ozemelj in identitet. Z izjemnimi sodelavci – seviljskima glasbenikoma, sakfosonistom Bernardom Parillo in pianistom Chiquijem Cienfuegosom, madridskim kitaristom Álvarom del Vallem in slovenskim kontrabasistom Joštom Lampretom, skušajo premostiti razdalje in skozi zvok in gibanje prečiti meje časa, prostora in njih samih.
To ni zgolj koncert. To je vabilo v dimenzijo, kjer je glasba vse, kar je.
Guillermo McGill je bobnar, tolkalec, profesor, skladatelj in producent, ki je sodeloval z nekaterimi najvidnejšimi umetniki iz sveta jazza in flamenka: Enrique Morente, Dave Liebman, Tete Montoliu, Juan Manuel Cañizares, John Abercrombie, Wynton Marsalis, Marc Johnson, George Mraz, Niño Josele itd.
Kot član tria Chana Domíngueza skupaj z Javierjem Colino od njegove ustanovitve leta 1991 je sodeloval tudi v filmu Fernanda Truebe Calle 54. Še vedno koncertira. Izdal je sedem albumov kot vodilni glasbenik in sodeloval pri več kot 80 snemanjih kot spremljevalni glasbenik. Prav tako je izdal Flamenco Jazz Real Book in dve učni metodi za cajón.
Nastopal je na nekaterih najpomembnejših festivalih, v gledališčih in koncertnih dvoranah po svetu, kot so Carnegie Hall, Marinski teater, Queen Elizabeth Hall, Teatro Real, Auditorio Nacional, JVC Jazz Festival NY, Lincoln Center, Beacon Theater, Chicago Jazz Festival, Los Angeles Jazz Festival, Palais de Congrès de Paris, Kennedy Center, Berlin Jazz Festival, Festival de Jazz de Buenos Aires, Beijing Jazz Festival, Blue Note Tokyo, Yokohama Jazz Promenade, Kuala Lumpur DPAC, North Sea Jazz Festival itd.
Od leta 1984 poučuje bobne in ansambelsko igro na najpomembnejših jazzovskih šolah v Španiji: Taller de Músics v Barceloni, Taller de Músicos v Madridu, Escuela de Música Creativa in od leta 2005 na Musikene, kjer trenutno poučuje.
Cikel Noches de Tablao podpira Riko.
“Dokler poslušamo in ustvarjamo glasbo, dokler negujemo pristno glasbeno komunikacijo, ohranjamo možnost, da zares živimo. Kajti glasba je – in je vedno bila – človeški način preživetja. Je odmev življenjske energije, spominov na preteklo, manifestacija tega, kar bi sicer ostalo neizrečeno ali pretežko za prenašanje. Glasba nam omogoča, da doživimo, kar bi sicer ostalo nedosegljivo – ali neznosno. Najpomembnejši nauk, ki sem ga prejel, je da glasbeno znanje ne obstaja zaradi samega sebe. Njegova resnična vrednost je v tem, da lahko občutek preneseš naprej, da ga deliš. In prav to si želimo ustvariti s tem projektom – Bernardo, Álvaro, Chiqui, Jošt, Urška in jaz.” – Guillermo McGill