4 miniature

Urška Centa
Anja Mejač
Mitja Obed
Ana Pandur

sobota, 14. 10. 2023, ob 20:00
Atrij ZRC

Nakup vstopnic >>>

Zasnova: Urška Centa, Anja Mejač, Mitja Obed, Ana Pandur
Oblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel
Fotografija: Nika Hölcl – Fotobeležnica
Grafično oblikovanje: Rok Marinšek
Produkcija: Zavod NEST

Koreografsko sodelovanje 4 miniature je odrska združitev štirih umetnikov, plesalcev, koreografov in pedagogov, ki s svojim delom močno zaznamujejo umetniški prostor slovenskega sodobnega flamenka. Urška Centa, Anja Mejač, Mitja Obed in Ana Pandur so avtorji različnih generacij, umetniških nazorov, pristopov in poetik, ki so tekom zadnjih desetletij vsak na svoj način trajno prispevali k oblikovanju in prisotnosti flamenka v domačem gledališkem prostoru in Slovenijo postavili na zemljevid te umetniške prakse.

V 4 miniaturah se srečujejo kot štirje ustvarjalci, ki na istem kraju in ob istem času pripravljajo vsak svoje, izvirno in za dogodek zasnovano koreografsko miniaturo. V njih prestopajo meje lastnega kreativnega medija, se sprehajajo po robu definicij žanra in formata ter iščejo nove kombinacije in kontekste odrskega sobivanja z drugimi performerji. Njihovo aktualno delo aktivno sega tudi na področje glasbe, odpira vprašanja o razmerju med plesnim telesom in zvokom ter prežemanjih koreografije sodobnega flamenka z okoljem, v katerem bivajo. Tako se srečujejo v razumevanju plesa flamenka kot zvočila ter razmisleku in uporabi gibajočega telesa kot zvočnega inštrumenta.

V plesno-zvočnih miniaturah drug drugega vabijo k razmisleku, kako v razlikah in vzporednicah svojega ustvarjalnega dela občutijo in razumejo flamenko in kako zgodbe tradicije v raziskovanju novih paradigem prepletajo s sodobnimi umetniškimi perspektivami.

Miniatura no. 9

Zasnova, koreografija in izvedba: Urška Centa
Izvedba: Domen Novak
Dramaturško svetovanje: Tina Habun
Kostum: Draž
Produkcija: Zavod NEST

Jaz, ki jaz postajam skozi ples.
Ker ples rojeva besede.
In besede zahtevajo poezijo.
Jaz v spiralnih hodnikih svoje poetike,
vedno v postopku spreminjanja.
Z dušo navzven in telesom navznoter.
Spontani jaz,
ki razkriva ovinke zgodbe
— v zvoku, glasu, prostoru.

Zvočna koreografija v svoje ustvarjalno jedro umešča žensko in njeno povezanost z glasom; žensko, ki kot otrok in mati intuitivno tke svojo vez s petjem, žensko v mitoloških in religijskih predstavnostih in žensko v izvorni kulturi flamenka. Raziskovanje plesa kot vizualno – zvočne prakse odpira pogled na koreografijo kot ukvarjanje z intermodalnim potencialom telesa v gibanju, v katerem se prepletajo sistemi gibanja, gest in zvoka, ki v svojem oblikovanju pomenov in preigravanju referenc in čustvenih stanj naselijo tudi besede. Interdisciplinarna miniatura je osnovana na razširjanju zvočnega potenciala telesa v plesu sodobnega flamenka ter iskanju in prevzemanju virov glasbenosti iz okolja v interni svet znotraj.

Flamenko in omara

Zasnova in izvedba: Anja Mejač, Luka Uršič
Koreografija: Anja Mejač
Glasba: Luka Uršič
Produkcija: Skladišče 172

Gradnja kovinske omare z lesenimi policami snuje dramaturgijo dogajanja. Nepredvidljivost spoprijemanja z materialom, v povezavi z nepredvidljivostjo notranjih občutkov, oblikuje skupen ritem. Lahko si mislimo, da je nepredvidljiv. Udarec pribije misel v tla, a dela s konkretnim ne moremo povsem nadzorovati, občutki pa se že sami po sebi izmikajo. Nikoli ne gre vse po planih. Vsaj nama ne.

Flamenko in omara je zgodba o gradnji skupnega življenja. V nastajanju in razgradnji skupnega ritma. V iskanju, bi lahko rekli. Miniatura preizprašuje ritmičnost plesa flamenka v odnosu s časovno osvobojenim poljem plesne improvizacije, ki temelji na zaznavi in sledenju notranjih telesnih občutkov. Glasbeno se sprehaja med elektronsko in konkretno produciranim zvokom, ki se na trenutke strne v kompozicijo, spet drugič se merjenega časa osvobaja in vzpostavlja dialog s plesom in okolico.

?

Zasnova, koreografija in izvedba: Mitja Obed
Produkcija: PKD Predmestje

Je poezija odgovor ali vprašanje?
Je premisa simbol za večnost?
Je surovo bolj hranljivo?
Kdaj vsrkamo besede, kdaj vonj?
Smo dejansko morali čakati 13,7 milijarde let,
da smo dobili Bachove suite?
Tišina ni tiha,
šok ni šok.
Plašč ni plašč,
če ne greje.
Oblikovati pomeni razdreti.
Optimizem je pesimizem.
Pesimizem je optimizem.
Prav tako je optimizem optimizem
in pesimizem pesimizem.
In oba sta optimizem
in oba pesimizem.

Plesalec je postavljen v dekonstruiran svet besede in pluje med njimi. Tudi sam postane beseda. Je studija pripovednosti giba in zvoka, povezanih z asociacijami, ki so središče besed. Medtem, ko se zvoki ambienta snemajo, manipulirajo in predvajajo v toku predstave, se uprizoritev in geste poigravajo s perspektivami odrske postavitve. Ali kipar oblikuje kamen ali ustvarja podobo iz gledalčeve notranjosti?

Marija brez glasu

Zasnova, koreografija in izvedba: Ana Pandur
Glasba: Matej Bonin
Soavtorstvo glasbe in izvedba: Špela Mastnak
Intermedijsko sodelovanje, video in kostum: Tina Princ / Things I Miss
Konceptualno sodelovanje: Matej Bonin
Produkcija: PKD Flamenko
Partner: Zavod Maska

Jezik flamenka se je v mojem telesu skozi desetletja transformiral, pretakal iz fascinacije v konstitutivni del moje ustvarjalne prakse in osebne identitete. Postal je jezik minevanja časa, ki s seboj prinaša mnogotere spremembe. Jezik, ki se – kot telo – z minevanjem časa spreminja. Konstanta ostaja žensko (plesno) telo, ki se sprehaja na meji med komunikacijo s seboj in z zunanjostjo, obenem pa ostaja polje projekcij, dvomov in iskanja lastnega prostora, subjekt in objekt hkrati.

Marija brez glasu je zdrs, nesnovno tretje, ki vznika v preseku dveh govoric, na meji med projekcijo in resničnostjo. Izhodišče je vselej individualna izkušnja plesalke in glasbenice, ki lahko pripoveduje le o poznanem, prepletena z vprašanjem, kje v procesu se nahaja širina univerzalnega, občečloveškega, povezovalnega, ki se tolažilno pretaka nazaj v partikularno. V duetu s tolkalistko Špelo Mastnak Marija brez glasu predstavlja zaključek trilogije, ki mu predhodita predstavi Črni zvoki in Beli šum.

Cikel Noches de Tablao podpirajo Mestna občina Ljubljana, Eles, Seat in Riko.