Zgodbe o pticah (Historias de Pájaros)
Marco de Ana
petek, 9. 7. 2021, ob 21:00
Klub Cankarjevega doma, Ljubljana
Ples in glas: Marco de Ana, Urška Centa
Harmonika: Nikola Zarić
Bobni in tolkala: Carlos Ronda
Koncept, koreografija, besedilo: Marco de Ana
Soustvarjalka koreografije in besedila: Urška Centa
Glasba: Nikola Zarić
Fotografija in video: Jan Hajšen
Produkcija: Zavod NEST
Človeštvo je kolonija raznovrstnih ptic; tu so črne ptice, bele ptice, ptice pevke in ptice, ki molčijo. Ptice selivke, ptice ujetnice, tatinske ptice. Ptice, ki so si med seboj neločljive, in tiste, ki raje živijo v promiskuitetni samoti. Skozi ples, geste in zvoke svojega kričanja druga drugi pripovedujejo zgodbe različnih življenjskih prostorov in porekel, skupaj so Historias de Pájaros (Zgodbe o pticah).
Če govorimo v jeziku čilenskega avantgardnega pesnika, pisatelja in vizualnega umetnika Juana Luisa Martíneza, ki je svojo ustvarjalno fascinacijo iskal v pticah, gre za alegorijo ptičjih vedenj in govoric, ki se zrcalijo v človeškem. Protagonista Marco de Ana in Urška Centa skozi ples iščeta živalskost, preprosto in surovo lepoto giba ptice, in v gibu sodobnega flamenka komunicirata z glasbenikoma. Historias de Pájaros (Zgodbe o pticah) sestavljajo koreografije, besedila, pesmi in ritmične skladbe, med seboj prepredene zvočne in vizualne teksture.
Devet kratkih zgodb priča o izseljevanju, marginalizaciji, zvitosti, dvorjenju različnih ptičjih osebnosti. Po njih nas popelje živopisana, zasanjana, zapletena in včasih celo ostra glasba harmonike izpod prstov Nikole Zarića, ki s svojim igranjem odpira prostor, v katerem ples ubere svoj svobodni diktat. Odstopa od ortodoksnega flamenka, a se mu poklanja v želji po tem, da se približa njegovemu značaju in interpretaciji. Glasbena rdeča nit predstave so različni ritmi flamenka, ki vzpostavljajo težino trenutkov. V svetu ptic je namreč ritem zelo pomemben, prav tako kot je pomembna tudi njegova odsotnost, tišina, praznina med enim in drugim korakom. V ritmičnem dialogu s tolkalcem Carlosom Rondo se plesalca poganjata v let “zapateada” in zatem znova iščeta svoj pristanek na trdnih tleh.
Beseda ptica se v španščini nanaša tudi na podzemlje urbanega nočnega življenja in iznajdljivost v prepovedanem. Označuje človeka, ki nikoli ne spi, po drugi strani pa predstavlja tudi na človeka, ki je pretirano pameten in si želi biti pametnejši od vseh ostalih. Tistega, ki mora pobegniti, da ne bi bil ujet. Tako so Historias de Pájaros (Zgodbe o pticah) vrsta izmišljenih srečanj in absurdnih situacij, v katerih se skušata telesi in glasova protagonistov na poetičen način preoblikovati, da bi svet ljudi povezala s svetom ptic.
Cikel Noches de Tablao je podpirajo Ministrstva za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Veleposlaništvo Kraljevine Španije.
